“Zamečateljnij neboljšoj otelj. Nam predostavili nomer boljšij, čem ja ožidala. I jeto bilo prekrasno, t.k. nomera maljenjkije, a bila užasnaja žara. Vse udobstva na horošem urovne. Napoljnij ventiljator. Čajnik, pravda bez paketikov. No bila dostupna kuhnja i mne kažetsja tam vsjo bilo. Nam jeto ne bilo aktualjno. Užinali v Berlin trahter, on naprotiv. Očenj udačnoje raspoloženije: otelj v seredine vsego intersnogo, vsjo rjadom, no nado proguljatsja. K zamku, kak okazalosj, daže možno bilo podjehatj na mašine, no mi upiralisj nožkami. Trudnovatenjko, no poleznjenjko. Zavtrak skromnij, no dostatočnij dlja utra. Administracija očenj nenavjazčiva, jesli ne skazatj boljše. Po rijezdu iskali k komu bi obratitjsja. Obnaružili kompaniju ženčin, kotorije ljubezno pozvonili i čerez min.10 pribežal iz kafe naprotiv parenj i dal ključ i kak smog objasnil pro zavtrak. On ne govoril po- russki. Mi otmetili v jeto putešestvije dobroželateljnostj estoncev i želanije vsjačeski pomočj. Daže jesli nam ne mogli otvetitj po-russki, ljudi iskali vozmožnostj sprositj u drugih!!!!! Vibrali bi otelj i v sled.prijezd. Hotja naprotiv AQVA SPA, možno osenju, naprimer, i ne epidemiju COVID, vospoljzovatjsja procedurami. No jeto možno sdelatj i tak tam ne proživaja.”
